Lafaek News—Prezidente Institutu Nasional Combate HIV-SIDA, Daniel Marçal apela ba joven sira iha suku Lahane Osidental, atu prevene-an hosi sexu livre, tanba sexu livre iha impaktu negativu saúde.
“problema HIV ne’e la’os problema halimar problema HIV fasil atu transmiti ba ema, problema ba ita mak laiha aimoruk hodi tratamentu ba kombate virus ne’e iha ita nia laran seidauk iha mundo ida mitus de’it ema dehan iha aimoruk ida hodi hamate virus ne’ebe iha ita nia isin lolon mundu seidauk deskobre kona-ba ai-moruk ida ne’e, problema ida tan mak ne’e dezafiu boot ba prevensaun transmiasaun ba HIV,” Dinael Marçal hatoo asuntu ne’e ba jornalista sira hafoin sensibilizaun informasaun HIV-SIDA iha suku Lahane Osidental, tersa (08/07/2025).
Daniel Marcal husu parte kompotente atu regula hotel hirak ne’ebé poténsia ema feto no mane tula malu ba iha neba oras ida too oras rua, balun mos lori ema nia fen ba toba iha hotel hirak ne’e, tan ne’e fasil atu hada’et problema virus HIV-SIDA ne’e.
“Parte kompetenti sira haree took sebele regula uma sira ema deskansa oras ida ka rua ne’e iha mos problema lori ema nia feen ou lori mos ema nia laen ba iha neba, feto klosan no mane klosan sira mos lori malu ba iha neba, fatin ida ne’ebé ema deskansa oras ida ka rua ne’e mak problema ba transmiasaun ba HIV, isin rua sedu soe bebe agora ita nia nai-ulun sira haree kona-ba problema sira ne’e ka la’e, uluk ema faan CD ka filme sira la diak iha mos regulamentu, ida agora laiha regulamentu ne’e mak facebook ka internet ne’e ema balu liga ho situ sira ne’ebe provoka ema nian hodi halo relasaun sexual se mak atu regula kona-ba ida ne’e iha inan-aman ka ita rasik, perguntas ne’e fila-fali ba ita, ita mak tenki proteze aan atu bele haree loron aban nian naroman.
Xefe Suku Lahane Osidental, Romano Natercio Rodrigues Pereira hatoo agradese ba INCSIDA bele fahe ona informasaun HIV ba komunidade sira atu nune’e bele komprende virus HIV hodi bele prevene-an sedu.
“Programa HIV importante tebes ba komunidade sira i liu-liu ba joven sira tenki rona saida mak moras HIV, Ita hatene katak moras ne’e hada’et joven sira tenki hatene atu nune sira bele prevene an, atu hamenus transmiasaun HIV ne’e iha rai-laran.
Jornalista : Moises Guterres




